Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16 in 52/16 – ZPPreb-1), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13 in 102/15) 38. člena Statuta CSD Piran, je Svet zavoda CSD Piran, na svoji 10. redni seji, dne 25.4.2017, sprejel

 

PRAVILNIK O POSTOPKIH PRI UVELJAVLJANJU, IZVAJANJU IN PREKINITVI STORITVE

POMOČ DRUŽINI NA DOMU KOT SOCIALNE OSKRBE NA DOMU PRI  CENTRU ZA SOCIALNO DELO PIRAN

 

SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(1) Ta pravilnik določa postopek za uveljavljanje, izvajanje in prekinitev storitve pomoči družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu (v nadaljnjem besedilu: storitev), ki jo izvaja Center za socialno delo Piran (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

 

 (2) Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali za njeno izvajane  nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

 

 (3) Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:

 

–    pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;

– gospodinjska pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;

– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.

(4) V pravilniku uporabljeni izrazi v moškem spolu so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

 

2. člen

 (1) Izvajanje in prekinitev izvajanja storitve se uredi z Dogovorom o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve(v nadaljevanju: dogovor).

 

 

3. člen

  Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:

 

-          upravičenec je upravičenec do storitve, kot ga določata Zakon o socialnem varstvu in Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ter je eksplicitno naveden v 4. členu tega pravilnika,

-          zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev dolžna prispevati k plačilu storitve v primeru, kadar upravičenec nima dovolj lastnih sredstev,

-          plačnik storitve je upravičenec, zavezanec in/ali  občina, ki je v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in uredbo dolžna (do)plačevati k plačilu storitve za upravičenca,

-          socialni oskrbovalec je oseba, ki neposredno izvaja storitev,

-          vodja/koordinator je strokovni delavec, ki ugotavlja upravičenost do storitve, pripravi dogovor o izvajanju storitve, organizira ključne člane okolja in uvodno srečanje, vodi storitev, koordinira izvajalce in njihovo usmerjanje, sodeluje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev.

  

4. člen

 Upravičenci do storitve so:

 

-       osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,

-       osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če vrsta in stopnja njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,

-       druge invalidne osebe z invalidnostmi, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,

-       kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,

-       hudo bolan otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko ali najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

 

5. člen 

(1) Neposredni izvajalci storitve:

-          vodje in koordinatorji storitve so strokovni delavci po 69. členu Zakona o socialnem varstvu in v skladu s predpisanim standardom storitve, ki opravljajo strokovni del storitve in

-          socialni oskrbovalci so strokovni sodelavci po 70. členu Zakona o socialnem varstvu in v skladu s predpisanim standardom storitve, ki opravljajo neposredno oskrbo na domu za uporabnike storitve.

 

(2) Neposredni izvajalci so se dolžni stalno izpopolnjevati in usposabljati za svoje delo v skladu s predpisanim standardom storitve.

 

(3) Neposredni izvajalci so pri izvajanju storitve dolžni spoštovati načela Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu.

  

POSTOPEK VKLJUČITVE V STORITEV

 

6. člen

 (1) Zahtevo za uveljavljanje storitve lahko vloži upravičenec, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, in sicer:

 

-          ustno,

-          pisno,

-          preko elektronskega medija.

 

7. člen

 

(1) Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem neposredne oskrbe in upravičencem ali družino.

(2) Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah, obsegu in trajanju.

(3) Uvodno srečanje se opravi na naslovu dejanskega izvajanja storitve. Izvajanje storitve se prilagodi potrebam posameznega upravičenca.

(4) Hkrati je na tem srečanju vodja/koordinator dolžan upravičenca seznaniti z vsebino določb tega pravilnika ter z načinom evidentiranja storitev, s ceno storitve ter načini sodelovanja uporabnika pri izvajanju storitve.

 

(5) Ob sklepanju dogovora se upravičenec in vodja/koordinator storitve dogovorita tudi o načinu plačila storitve.

 

(6) V primeru, da upravičenec in njegovi zavezanci ne zmorejo v celoti plačevati storitve, izvajalec upravičenca napoti na vložitev zahteve za oprostitev pri plačilu socialno varstvene storitve pri pristojnem centru za socialno delo, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

 

(7) S podpisom dogovora o vsebini, obsegu, trajanju, načinu opravljanja storitve in medsebojnih obveznostih in pravicah upravičenca in izvajalca, je postopek vključitve v storitev zaključen.

 

 

8. člen

 (1) V primeru, da takojšnje izvajanje storitve za upravičenca iz objektivnih razlogov ni možno, izvajalec uvrsti upravičenca na seznam bodočih uporabnikov storitve.

 

 

(2) Izvajalec vodi evidenco bodočih uporabnikov storitve, v kateri je poleg imena, priimka, naslova in kontaktne številke upravičenca, naveden tudi vrstni red glede na datum prejete zahteve za storitev.

 

(3) Ob možni vključitvi upravičenca v storitev, izvajalec o tem obvesti upravičenca, ki izpolnjuje pogoje za prednostno izvajanje storitve po 9. členu tega pravilnika.

 

9. člen

 

(1)  Prednost pri vključevanju upravičencev v storitev socialne oskrbe na domu imajo občani Mestne občine Piran, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v storitev po 6. členu Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev in

-       dnevno potrebujejo  pomoč pri vzdrževanju osebne higiene

-       upravičenci, ki živijo sami oziroma z zakoncem, ki tudi sam potrebuje pomoč pri oskrbi,

-       upravičenci, ki so v okviru bolnišničnega zdravljenja izčrpali vse možnosti institucionalne oskrbe in še niso sprejeti v socialno varstveni zavod in

-       upravičenci v terminalni ( zaključni) fazi bolezni, ki nimajo socialne mreže ali je le-ta šibka.

 (2) Prednost vključevanja upravičencev se lahko določa tudi glede na morebitna priporočila lečečega zdravnika.

 

 (3) V primerih, ko vodja/koordinator oceni, da iz kakršnega-koli razloga sam težko presodi o   prednostni vključitvi, predlaga timsko obravnavo.

 

  

IZVAJANJE STORITVE

 

10. člen

 (1) Upravičenec je pred začetkom izvajanja neposredne oskrbe dolžan izvajalcu podati:

 

-          podatke o kontaktnih osebah, ki jih izvajalec lahko pokliče v nujnih primerih,

-          soglasje k načinu evidentiranja opravljene storitve izvajalca, ki je sestavni del dogovora in

-          soglasje za uporabo ključev stanovanja ali vhodnih vrat, v primeru, ko je to nujno potrebno za nemoteno izvajanje storitve.

 

(2)  V primeru da upravičenec ne poda podatkov in soglasij iz prvega odstavka tega člena se šteje, da niso izpolnjeni pogoji za začetek izvajanja neposredne oskrbe na domu upravičenca.

(3 Če uporabnik oziroma zavezanec za plačilo, iz neopravičenih razlogov, ne poravna svojih obveznosti dva zaporedna meseca in jih ne poravna tudi po predhodnem pisnem opominu, se mu izvajanje neposredne oskrbe prekine v roku 8 dni od prejetega opomina.

 

  

11. člen

 (1)  Neposredna oskrba na domu uporabnika se izvaja po vsebinah, opravilih, obsegu in trajanju, kot je opredeljeno v pisnem dogovoru in se beleži s prisotnostjo socialnega oskrbovalca na domu uporabnika,  telekomunikacijsko ali v pisni obliki z dnevniki.

 

 (2)  Socialnega oskrbovalca uporabniku predlaga izvajalec in ga določi skupaj z uporabnikom storitve. V posebnih primerih lahko uporabnik poda izvajalcu predlog za zamenjavo socialnega oskrbovalca, o tem pa odloča izvajalec timsko in pri tem upošteva vzrok predloga za zamenjavo in možnosti zamenjave glede na lastno kadrovsko strukturo in organizacijo dela.

 

 (3)  Pri uporabnikih, ki nimajo dopolnilne socialne mreže za varstvo in oskrbo in njihovo zdravstveno stanje narekuje vsakodnevno  opravljanje storitev, se storitev lahko, ob upoštevanju obsega 20 ur, izvaja vse dni v tednu.

 

 (4)  Čas izvajanja storitve ni krajši od 15 minut, kar je tudi najkrajša obračunska enota. Storitev se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer v obsegu največ 20 ur tedensko na posameznega uporabnika storitve.

 

 (5)  V primeru, ko zaradi potreb uporabnika storitev izvajata dva socialna oskrbovalca, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.

 

 (6)   Pri dogovarjanju z uporabniki o časovnem  izvajanju storitve imajo za jutranje in večerne termine prednost uporabniki, ki potrebujejo oskrbo za temeljna življenjska opravila.

 

  

12. člen

 (1) Uporabnik, v dogovoru z izvajalcem in v okviru svojih zmožnosti, prilagodi prostore, v katerih se izvaja storitev.

 

 (2) Uporabnik je, zaradi nemotenega in lažjega izvajanja storitve, dolžan zagotoviti ustrezne tehnične pripomočke, na podlagi naročilnice osebnega zdravnika ali specialista, že pred začetkom izvajanja storitve oziroma najpozneje v roku 15 dni od pričetka izvajanja storitve. V kolikor nastopi potreba po dodatnih tehničnih pripomočkih v času izvajanja storitve, pa je uporabnik dolžan le- te zagotoviti v roku 15 dni. Če uporabnik zgoraj navedenih pripomočkov ne zagotovi, ga izvajalec pisno pozove, da to uredi v roku 8 dni od prejema pisnega poziva. V nasprotnem primeru lahko izvajalec odkloni izvajanje storitve oziroma prekine dogovor o izvajanju storitve.

 

 (3) V primerih, ko ima uporabnik domače živali, se v dogovoru z izvajalcem obveže, da bo v času prihoda in odhoda socialnega oskrbovalca ter v času izvajanja storitve, na ustrezen način poskrbel, da domače živali ne bodo ogrožale neposrednih izvajalcev storitve ali ovirale izvajanje neposredne oskrbe na domu.

 

  

13. člen

 

(1) Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora lahko predlagata izvajalec storitve, uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec.

(2) V primeru spremenjenih okoliščin, ki narekujejo spremembo dogovora, si izvajalec prizadeva spremembe dogovoriti z uporabnikom sporazumno in jih opredeliti v aneksu k dogovoru.

 

(3)  Razlogi za spremembe dogovora:

 

-          na strani uporabnika: spremembe v potrebah,

-          na strani izvajalca: organizacijske, kadrovske in tehnične zmožnosti in spremembe pri izvajalcu,

-          drugo.

 

14. člen

Uporabnik oziroma kontaktna oseba, je dolžan seznanjati izvajalca o spremembah zdravstvenega stanja ali nalezljivih boleznih, ki bi lahko predstavljale nevarnost za socialnega oskrbovalca in posredno za druge uporabnike storitve.

 

  

15. člen

 

Uporabnik s sklenitvijo dogovora dovoljuje delavcem izvajalca v primeru posebnih okoliščin nujno ukrepanje, ki lahko vključuje:

-          vstop izvajalca neposredne oskrbe in drugih pristojnih oseb v stanovanje uporabnika,

-          napotitev interventnih služb (reševalci, gasilci, policija),

-          nasilno odpiranje vrat ali oken,

ter se odpoveduje povračilu škode in vsem zahtevkom, ki bi lahko sledili takšni intervenciji, vključno z zahtevkom zaradi motenja posesti.

 

16. člen

(1) Izvajalec se zavezuje, da bo uporabniku zagotavljal v dogovoru opredeljena opravila socialne oskrbe v dogovorjenem obsegu, trajanju in časovnih terminih.

 

 (2) V primeru nepredvidenih okoliščin na strani izvajalca ima slednji pravico do spremembe dogovorjenih časovnih terminov, do spremembe obsega in vsebinskih opravil oskrbe, o čemer uporabnika obvesti telefonsko ali osebno, takoj, ko takšne okoliščine nastopijo. 

 (3) V primeru nepredvidenih okoliščin lahko uporabnik dnevno odpove dogovorjeno oskrbo v času uradnih ur izvajalca po pošti, telefonsko ali osebno pri vodji/koordinatorju storitve in sicer:

 

      v primeru odpovedi na dan izvedbe storitve ali naslednji dan, izvajalec zaračuna celotno vrednost storitve (100%), ki bi jo opravil za uporabnika,

      izvajalec ne zaračuna odpovedane storitve v primerih odsotnosti upravičenca zaradi nujne zdravniške pomoči.

 

17. člen

(1) V primeru, da uporabnik želi začasno prekiniti izvajanje storitve in želi po prekinitvi ohraniti oskrbo v nespremenjenih vsebinah, obsegu in časovnih terminih, kot je opredeljeno v dogovoru, lahko sklene z izvajalcem aneks k dogovoru o začasni prekinitvi in rezervaciji storitve, ki je plačljiva.

 

 (2) Uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec morata o začasni prekinitvi obvestiti izvajalca najmanj 8 dni pred načrtovano odpovedjo oskrbe.

 

 (3) Izvajalec zaračuna rezervacijo v višini 80% vrednosti storitve, ki bi jo opravil za uporabnika in kar sme trajati največ do 1 meseca.

 

  

PRENEHANJE IZVAJANJA STORITVE

18. člen

(1) Uporabnik storitve, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec lahko odstopi od dogovora kadarkoli na lastno željo. Odstop od dogovora lahko posreduje v obliki vloge po pošti na naslov izvajalca ali vlogo poda ustno vodji/koordinatorju na zapisnik. Odpovedni rok ne sme biti krajši od 8 dni.

 

 (2) Izvajalec lahko odstopi od dogovora oziroma prekine izvajanje neposredne oskrbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani uporabnika po 12. in 14. členu tega pravilnika, zaradi hujših kršitev dogovora iz 19. člena tega pravilnika in v primeru prenehanja dejavnosti izvajalca.

 

 

19. člen

 

(1) Za hujše kršitve dogovora se štejejo zlasti:

-          grob in žaljiv odnos uporabnika, svojca ali osebe, ki živi z uporabnikom do neposrednih izvajalcev storitve in zahteva po opravljanju opravil, ki niso predmet sklenjenega dogovora, 

-          nasilno vedenje: verbalno vznemirjanje, spolno nadlegovanje, fizični napad na vodjo/koordinatorja ali socialnega oskrbovalca s strani uporabnika, svojca ali osebe, ki živi z uporabnikom,

-          namerno uničevanje pripomočkov in dnevnikov oskrbe,

-          resna ogroženost, ki ovira izvajanje storitve ali napad domače živali na vodjo/koordinatorja ali socialnega oskrbovalca,

 (2) Ob ugotovitvi hujših kršitev je izvajalec dolžan z uporabnikom ali njegovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem, ter svojcem ali osebo s katero živi uporabnik, opraviti razgovor in ga opozoriti na posledice kršitev.

 

 (3) V kolikor se kljub opozorilu hujše kršitve ponovijo ali je zaradi kršitev ogrožena varnost  izvajalca storitve, lahko slednji s sklepom direktorja takoj preneha z izvajanjem storitve. Izvajalec uporabnika, njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca informira o možnostih za pridobitev pomoči drugih izvajalcev iz njegovega okolja.

 

 

20. člen

 

(1) Prenehanje storitve se evidentira z uradnim zaznamkom, pisno odpovedjo ali izjavo na zapisnik uporabnika, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

  

21. člen

(1) V primeru, da izvajalec hrani ključe upravičenca, jih ob prenehanju izvajanja storitve vrne upravičencu oziroma osebi, ki je evidentirana kot prevzemnik ključev.

 

 (2) V primeru, da osebe, navedene v točki (1) tega člena niso prevzele ključev v roku treh mesecev po prenehanju storitve, jih izvajalec uniči.

 

  

SODELOVANJA UPORABNIKA PRI IZVAJANJU STORITVE

  

22. člen

 (1) Uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec aktivno sodelujeta s svojimi pripombami in predlogi že ob sklepanju dogovora, za izvajanje neposredne oskrbe pa lahko uporabnik posreduje svoje pripombe in predloge v pisni ali ustni obliki vodji/koordinatorju storitve.

 

 (2) Izvajalec je dolžan spremljati zadovoljstvo uporabnikov z izvajanjem in učinkovitostjo storitve, za kar lahko zbira izjave uporabnikov, izvaja ankete ali kako drugače beleži pokazatelje in to predstavi v letnem poročilu o izvajanju storitve.

 

  

Pritožbeni postopek

 

23. člen

 

 

(1) Če uporabnik oz. zakoniti zastopnik ni zadovoljen s storitvijo, lahko na podlagi 94. člena Zakona o socialnem varstvu  zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca vloži ugovor na Svet zavoda. Ugovor je potrebno vložiti v roku osmih dni od opravljene storitve, zoper katero  se ugovarja.

 (2) Uporabnik oz. zakoniti zastopnik ima na podlagi 102. člena Zakona socialnem varstvu tudi pravico zahtevati inšpekcijski nadzor nad izvajanjem storitev. Zahteva za inšpekcijski nadzor mora biti poslana na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorat RS za delo, Socialna inšpekcija, Parmova 33, 1000 Ljubljana, z navedbo kršitev pravic uporabnika ali navedbo razlogov, zaradi katerih je podan ugovor na opravljeno storitev.

 

  

ZBIRANJE IN VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV UPORABNIKOV STORITVE

 

24. člen

  

(1) Izvajalec zbira in hrani osebne podatke o uporabnikih v zvezi z izvajanjem socialno varstvene storitve skladno s 110., 111., 112., 113. in 113. a členom Zakona o socialnem varstvu in zagotavlja varstvo osebnih podatkov po 109. členu Zakona o socialnem varstvu.

 (2) V primeru, da upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec meni, da je izvajalec kršil varovanje osebnih podatkov, lahko o tem obvesti Urad informacijske pooblaščenke na naslov: Informacijski pooblaščenec, Vošnjakova 1, 1001 Ljubljana.

 

 

KONČNE DOLOČBE

25. člen

Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Svet zavoda. Z dnem sprejema tega pravilnika preneha veljati pravilnik št. 015-1/2001-8 z dne 28.2.2011.

 

 

 Številka: 015-1/2017

 

Datum:   25.4.2017 

Predsednica Sveta zavoda CSD Piran

Bojana Gobbo