VARSTVO OTROK IN DRUŽINE

 

Center za socialno delo izvaja javna pooblastila in naloge po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

 

Prenehanje zakonske zveze - svetovalni razgovor pred razvezo zakonske zveze

Pomembno je kako zakonska zveza preneha in način kako sta zakonca uredila medsebojna razmerja do skupnih mladoletnih otrok. 

Svetovalni razgovor je pogovor o spremembah in posledicah, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze za zakonca in njune otroke.
Center za socialno delo povabi zakonca na svetovalni razgovor, ko prejme od sodišča predlog za sporazumno razvezo ali tožbo za razvezo zakonske zveze.
Če zakonca ne želita več živeti v zakonski skupnosti, si prizadevamo, da uredita medsebojna razmerja do skupnih otrok, tako da bodo čim bolje zagotovljene koristi otrok.
 

Zakonca seznanimo o možni strokovni pomoči za rešitev morebitnih nesoglasij, da se sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok (kje in kako bo otrok živel po razvezi), stikih (kakšna oblika stikov je zanj primerna) in preživnini (materialna odgovornost obeh staršev za zagotavljanje otrokovih potreb in interesov).
Otrok ima v  postopku možnost izraziti svoje mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
Center za socialno delo pošlje sodišču poročilo o opravljenem svetovalnem razgovoru in vključi mnenje glede koristi otrok, kar je v skladu s 64. členom oz. 105., 105.a, 106. in 106. a členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

 

Predhodno družinsko posredovanje 

  • pomoč pri sklenitvi sporazuma o varstvu in vzgoji skupnih otrok
  • pomoč pri sklenitvi sporazuma o preživnini
  • pomoč pri sklenitvi sporazuma o stikih
  • pomoč pri sklenitvi sporazuma v sporih med staršema 

Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj se morata v skladu z koristmi otrok sporazumeti:  o varstvu in vzgoji skupnih otrok,  o preživnini in stikih.
Če se starša sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo.
Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta, izda center dokazilo, da sta se ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti. Ta okoliščina je procesna predpostavka za odločanje sodišča, ki odloči na predlog enega ali obeh staršev.
Naloge se izvajajo v skladu s 105., 105.a, 106. in 106.a členom ZZZDR.
Starša sporazumno izvršujeta roditeljsko (starševsko) pravico v skladu s koristjo otroka. Če se starša o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, ne moreta sporazumeti, jima pri sporazumevanju pomaga center za socialno delo. Postopek je enak kot pri predhodnem družinskem posredovanju.

 

Pomoč pri varstvu otrokove koristi v sodnih postopkih 

  • oblikovanje mnenja sodišču glede koristi varstva in vzgoje za otroka
  • oblikovanje mnenja sodišču glede koristi preživnine za otroka
  • oblikovanje mnenja sodišču glede koristi stikov za otroka
  • oblikovanje mnenja sodišču glede otrokove koristi v sporih med staršema (mnenje o vprašanjih, ki   bistveno vplivajo na otrokov razvoj).

 

Priznanje očetovstva in materinstva 

Oče lahko prizna otroka za svojega pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem strinja otrokova mati. Postopek priznanja očetovstva pri centru za socialno delo se lahko prične na podlagi prejema prijave rojstva iz upravne enote, ko center za socialno delo pokliče mater, da izjavi koga šteje za očeta svojega otroka. To izjavo lahko poda mati tudi brez poziva.
Bodoči starši, ki želijo še pred rojstvom otroka urediti priznanje očetovstva, lahko to uredijo na pristojnem centru za socialno delo ali na upravni enoti.
 

Dodatne informacije:

Bojana Gobbo, univ.dipl.psih
T: 05 6712 306

Katja Vogrič, univ. dipl.soc.del.
T: 05 6712 310

 

POSEBNO VARSTVO OTROK IN MLADOSTNIKOV 

Starši so dolžni poskrbeti za otrokovo vzgojo in varstvo. V primeru, da tega ne izpolnjujejo, je center za socialno delo pristojen, da poskrbi za največjo otrokovo korist.

 

Ukrepi za zaščito pravic in koristi otrok 

Ukrepi centra za socialno delo so namenjeni izključno zaščiti otroka in ne na kaznovanju staršev za njihova dejanja. 

Center za socialno delo ukrepa po splošnem pooblastilu, kadar želi izpeljati katerikoli ukrep za varstvo otrokovega interesa, pod pogojem, da je ta potreben. Najprej se izbere ukrep, ki bo starše in otroka najmanj prizadel, pa bo vendar z njim dosežen želeni učinek, kar pomeni zagotovitev otrokove koristi (svetovati staršem, opozarjati starše na napake pri negi in vzgoji otroka, napotiti starše v vzgojno, zdravstveno, socialno ali svetovalno institucijo, določiti stalni nadzor nad izvrševanjem roditeljske pravice, pomagati staršem pri urejanju življenjskih razmer). 

Center za socialno delo lahko izpelje tudi ukrep odvzema otroka staršem in oddajo otroka drugi osebi ali zavodu v varstvo in vzgojo, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Pri tem ni nujno, da gre za krivdno ravnanje staršev, lahko gre za čisto objektivne razloge. 

Centru za socialno delo je na voljo tudi ukrep, kjer zaradi otrokove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj, na lastno pobudo ali na predlog staršev odda otroka v zavod. Razlogi za tak ukrep so navadno podani pri mladoletniku samem, čeprav so lahko težave pri otroku pogosto posledica zanemarjanja vzgoje in varstva. 

Center za socialno delo je tudi dolžan opraviti ukrepe za zaščito in varstvo otrokovih premoženjskih interesov, kjer lahko od staršev zahteva, da položijo račun o upravljanju otrokovega premoženja. Tako lahko predlaga sodišču, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev ali predlaga, da postavi sodišče starše v položaj skrbnika glede upravljanja z otrokovim premoženjem. 

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04 UPB in spremembe); Konvencija o otrokovih pravicah (Ur.l. RS, MP, št. 55/92), Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (Ur.l RS – MP, st. 26-82/99) 

Dodatne informacije:

Adrijana Kumer Gajanović, univ.dipl.prav.
T: 05 6712 312

 

Rejništvo 

Rejništvo je oblika varstva in vzgoje otrok, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini, Namen je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. Področje dela v rejništvu zajema 

  • delo z rejenci,
  • delo z matičnimi družinami rejencev;
  • delo z rejniškimi družinami. 

Področje je urejeno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerij ter z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti.

 

Posvojitve 

Posvojitev je ena izmed oblik posebnega varstva in skrbi za otroke, ki ne morejo živeti s svojimi biološkimi starši. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa pogoje za posvojitev, razmerja, ki nastanejo s posvojitvijo in postopek za posvojitev. Govorimo o popolni posvojitvi, kar pomeni, da s posvojitvijo otroka, biološkim staršem prenehajo njihove pravice in dolžnosti, otrok - posvojenec deduje po posvojiteljih. Posvojitev se ne more razvezati. 

Zakonca, ki se odločita za posvojitev otroka na pristojen center za socialno delo (glede na njuno stalno bivališče) vložita vlogo za posvojitev, ki vključuje prošnjo z življenjepisom. Pri oceni primernosti kandidata za posvojitev otroka sodelujeta socialni delavec in psiholog, ki vsak iz svojega zornega kota ugotavljata primernost kandidata. Opravi se tudi obisk na domu. 

Če zakonca, ki želita posvojiti otroka, izpolnjujeta pogoje določene z zakonom in se v postopku ocenita kot sposobna vzgajati otroka in mu zagotoviti varno družinsko okolje, se uvrstita na čakalno listo. 

Dodatne informacije:

Katja Vogrič, univ.dipl.soc.del.
T: 05 6712 310
 

Na spodnji povezavi lahko pridobite dodatne informacije v zvezi s področjem posvojitev. 

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/posvojitve

 

 

Skrbništvo nad otroki

 

Stalno skrbništvo

 

1.      Mladoletnika, ki nima staršev ali za katere starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo. Skrbnik mladoletnika je dolžan skrbeti enako kot starši za mladoletnika. 

2.      Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa svoje pravne posle, vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika, za tiste posle, ki jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati, pa odobritev centra za socialno delo. Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje. 

3.      Skrbništvo nad mladoletnikom preneha, ko postane mladoletnik polnoleten, ko sklene zakonsko zvezo, ali ko ga kdo posvoji, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost. 

4.      Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva se vpiše v  rojstno matično knjigo. Če ima varovanec nepremičnine, se zaznamuje tudi v zemljiški knjigi.

 

Skrbništvo za posebni primer 

1.      Poseben skrbnik se postavi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju. 

2.      Varovancu se postavi poseben skrbnik v primeru spora med njim in skrbnikom, za sklenitev pravnih opravil med njima, kot tudi v primerih, ko so njune koristi v navzkrižju. 

3.      CSD izda odločbo o postavitvi skrbnika za posebni primer, v kateri natančno določi njegove naloge. Skrbništvo za posebni primer preneha, ko preneha potreba, zaradi katere je bil skrbnik postavljen.

 

Privolitev odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja, odobritev pravnih poslov 

1.      Starši smejo s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. 

2.      Vlogo za odobritev pravnega posla podajo starši oziroma otrokov skrbnik. V vlogi je potrebno natančno navesti, kaj predstavlja otrokovo premoženje, kateri del bi želeli odtujiti ali obremeniti in za katere otrokove potrebe bo denar porabljen.

3.      Za vlogo in odločbo se plača upravna taksa v skupnem znesku 22,66 EUR. 

4.      V postopku se pridobi tudi mnenje otroka, če ga je sposoben izoblikovati. 

Dodatne informacije:
Ljubica Kenda univ.dipl.soci.del.
T: 05 6712 303

 

  

OBRAVNAVA OTROK IN MLADOLETNIKOV

 

Obravnava otrok in mladoletnikov  zunaj sodnega postopka:

Center za socialno delo prične z obravnavo otrok izven sodnega postopka, kadar pridobi obvestilo tožilca ali policije o sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja. 

Obravnava in pomaga pa tudi otrokom s težavami v odraščanju, kjer ni bilo storjeno kaznivo dejanje. 

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04 UPB in spremembe); Zakon o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 96/04 UPB2 in spremembe); Zakon o prekrških (Ur.l. RS, št. 55/05 UPB2 in spremembe)

 

Obravnava  mladoletnih v sodnem postopku:

Tožilec mora vselej, kadar zahteva uvedbo postopka zoper mladoletnega, o tem obvestiti pristojni center za socialno delo.

 

V pripravljalnem postopku

Strokovni delavec pripravi poročilo o mladoletniku. V ta namen se opravi razgovor z njim in z njegovimi starši, opravi se lahko tudi obisk na domu, da se ugotovijo razmere, v katerih mladoletnik živi. V pripravljalnem postopku je lahko navzoč predstavnik centra za socialno delo, kot tudi starši mladoletnika, ki lahko dajejo predloge ter postavljajo vprašanja tistemu, ki se ga zaslišuje. Med pripravljalnim postopkom se mladoletnika lahko postavi tudi pod nadzorstvo centra za socialno delo.

V postopku pred senatom za mladoletnike se predstavnik centra za socialno delo seznani s potekom postopka, podaja med postopkom predloge in opozarja na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev.

 

Vzgojni ukrepi v kazenskem postopku: 

Ukor se izreče mladoletniku, kadar ga je potrebno opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja.

Mladoletniku se izrečejo navodila in prepovedi z namenom vplivanja na mladoletnika in na njegovo vedenje. Tri izmed navodil in prepovedi vodi in nadzira pristojni center za socialno delo, pri tem sodeluje sodnik za mladoletnike:

  • poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom, z delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;
  • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti;
  • udeležiti se programov socialnega treninga.

Nadzorstvo organa socialnega varstva je vzgojni ukrep, ki ga izreče sodišče mladoletniku, kadar mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ter je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Sodišče tudi odloči, kdaj preneha ta ukrep, ne sme pa trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri leta.

Ukrep oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom se izreče mladoletniku, ki potrebuje trajnejše vzgojne, prevzgojne ali zdravstvene ukrepe in s tem popolno ali delno izločitev iz dotedanjega okolja. Pristojni center za socialno delo določi zavod, v katerem se bo izvrševal ukrep.

Namestitev mladoletnika v mladoletniški zapor, ki je skrajni vzgojni ukrep sodišča in obsega pomoč in svetovanje mladoletniku med in po prestani kazni zapora.

 

Vzgojni ukrepi v postopku o prekršku:
 

Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.

Navodila in prepovedi se izrečejo mladoletniku z namenom, da se s primernimi ukrepi vpliva nanj in na njegovo vedenje. Nekatere izmed navodil in prepovedi izvajajo in vodijo centri za socialno delo, pri njihovem izvrševanju pa sodeluje sodnik:
redno obiskovati šolo; opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti; obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice.

Nadzorstvo organa socialnega varstva izreče sodišče, če potrebuje mladoletnik strokovno pomoč in nadzorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Ta vzgojni ukrep lahko traja največ eno leto.

 

Pri vseh sodnih postopkih, ki tečejo zoper mladoletnika, center za socialno delo opravi razgovor tako z mladoletnikom, kot tudi z njegovimi starši, da čim bolje spozna njegov svet in mu tako lahko tudi nudi boljšo pomoč. Center poroča sodišču o uspelem ali neuspelem izreku ukrepa, navodila ali prepovedi. 

 

Pravna podlaga: Zakon o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 96/04 UPB2 in spremembe); Zakon o prekrških (Ur.l. RS, št. 55/05 UPB2 in spremembe), Kazenski zakonik (Ur.l. RS, št. 95/04 UPB in spremembe); Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. RS, št. 110/06-UPB in spremembe).