VARSTVO ODRASLIH

 

NALOGE ZA PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINI

Nasilje v družini se kaže skozi različne pojavne oblike:

fizično nasilje: tepež, brcanje, davljenje, porivanje, metanje predmetov, namerno uničevanje osebne lastnine, onemogočanje izhodov, napad z orožjem ali drugimi predmeti, …

psihično nasilje: omejevanje stikov s prijatelji, družino, žaljenje, poniževanje, kritiziranje, ustrahovanje, ignoriranje, ljubosumni izpadi, grožnje,…

spolno nasilje: siljenje v spolne odnose, prepoved uporabe kontracepcijskih sredstev, siljenje v nesprejemljive oblike spolnih odnosov, siljenje v gledanje pornografskega materiala…

- ekonomsko nasilje: jemanje denarja, samovoljno upravljanje z vašim premoženjem, onemogočanje pridobitniškega dela, zaposlitve, neenakopravnost pri finančnih odločitvah, izsiljevanje z denarjem….

 zanemarjanje: nepripravljenost zagotoviti življenjsko nujne potrebščine, opustitev ali pomanjkanje skrbi in nege za osebo, ki skrb in nego potrebuje zaradi svoje bolezni ali oviranosti, neizpolnjevanje pravic in dolžnosti, kršitev, omejevanje pravic, ….

Center za socialno delo po prejemu informacije o nasilju v družini izvede vse potrebno za zaščito žrtve in ji nudi pomoč v okviru svojih pristojnosti, pri čemer sodeluje tudi z drugimi institucijami (policijo, tožilstvom, zdravstvom idr.).

Če ste žrtev nasilja v družini se o tem, kar se vam dogaja, pogovorite z osebo, ki tovrstnega ravnanja ne podpira in ne opravičuje. Možnost pogovora in pomoči pri reševanju problematike nasilja v družini poleg centra za socialno delo nudijo tudi številne nevladne organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in otroci.

V primeru neposredne ogroženosti zaradi nasilja, se umaknite na varno in pokličite policijo (113). Če je možno, se umaknite iz stanovanja. Vnaprej imejte pripravljene najnujnejše stvari za umik od doma (osebne dokumente, denar, rezervne ključe avtomobila, najnujnejša oblačila za vas in vaše otroke). V primeru fizičnega ali spolnega nasilja, takoj po dogodku obiščite zdravnika, četudi se vam poškodbe ne zdijo hude. Ženske, žrtve nasilje se z otroki lahko umaknejo v krizni center ali varno hišo. V času izven uradnih ur centra za socialno delo, bo po posredovanju policije z vami vzpostavila stik dežurna interventna služba.

V skladu z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS št. 16/2008) so organi in organizacije dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti. Vsakdo je dolžan takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

 

 SKRBNIŠTVO

Skrbništvo je oblika varstva mladoletnih oseb, za katere starši ne skrbijo ter polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, svoje pravice in koristi ter svoje premoženje. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Najmanj enkrat letno je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.

Namen skrbništva nad mladoletnimi je s skrbjo, Vzgojo in izobrazbo vsestransko razviti osebnost mladoletnih varovancev, ter jih usposobiti za samostojno življenje in delo. Zajema tudi skrb za mladoletnikovo premoženje, pravice in koristi. S tem ukrepom se nadomešča skrb staršev, ki nočejo, ne morejo ali ne smejo skrbeti za otroka.

Odobritev pravnih poslov mladoletnika lahko na centru za socialno delo zahtevajo mladoletnikovi starši z vlogo za odobritev pravnega posla. Tako vlogo ter odločbo, ki se v postopku izda, je potrebno kolkovati. Premoženje mladoletnega smejo starši odsvojiti ali obremeniti samo s privolitvijo centra za socialno delo ter samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. Mladoletnik, ki je dopolnil petnajst let in je zaposlen, lahko s svojim osebnim dohodkom razpolaga sam.

Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame delno ali v celoti poslovno sposobnost, postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. V nepravdnem postopku pred sodiščem lahko center postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, začasnega skrbnika, katerega funkcija preneha, ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti in center postavi stalnega skrbnika ali ko postane pravnomočna odločba, da ni pravne podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

Skrbništvo za posebne primere pride v poštev predvsem takrat, kadar oseba nima možnosti uveljavljati svoje koristi in izvrševati svoje pravice. Pri tej obliki skrbništva ni namen skrb za osebo v celoti, temveč je namenjeno varstvu v omejenem obsegu, v določeni smeri ali za razrešitev sporne situacije. Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku ali varovancu v primeru spora med njim ter starši, oziroma skrbnikom, ali za sklenitev pravnih poslov med njimi. Ta oseba ni postavljena pod skrbništvo, saj ji ni odvzeta poslovna sposobnost, temveč se ji samo postavi skrbnika za določeno nalogo in/ali postopek, v katerem skrbnik ščiti njen interes.

Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar zve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo. Sam postopek je nujen, zato center za socialno delo takoj ukrene vse, kar je potrebno za varstvo osebnosti ter njegovih pravic in koristi. (Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 69/04 UPB; Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, Uradni list SRS, št. 18/89).

 

UREJANJE STATUSA INVALIDA

Po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, center za socialno delo odloča o statusu invalida, nadomestilu za invalidnost ter dodatku za tujo nego in pomoč, kadar je prizadetost nastala v otroški dobi do dopolnjenega 18. leta starosti ali v času rednega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti. Ti invalidi pridobijo pravico do nadomestila, kakor tudi do dodatka za tujo nego in pomoč.

Invalidi, ki imajo pravico do pokojnine po predpisih o vojaških invalidih ali civilnih invalidih vojne, imajo pravico do razlike med zneskom pokojnine in nadomestila za invalidnost. Postopek poteka na centru za socialno delo in sicer na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti. Pravica se prizna na podlagi mnenja komisije, ki poda mnenje. Ob teh dveh pravicah imajo invalidi po tem zakonu tudi pravico do varstva v splošnih ali posebnih zavodih (dnevno varstvo, občasno varstvo z nastanitvijo in oskrbo ter stalno varstvo z nastanitvijo in oskrbo) ter varstvo v drugi družini. Invalidi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb imajo tudi pravico do izbire družinskega pomočnika. (Pravna podlaga: Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, Uradni list SRS, št. 41/83; Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04 UPB).

 

UREJANJE PRAVICE DO DRUŽINSKEGA POMOČNIKA

Pravica do izbire družinskega pomočnika je pravica, ki jo ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč Pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Za invalidno osebo se šteje oseba, za katero je pred izbiro družinskega pomočnika skrbel eden izmed staršev in je za to prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek. Oseba, ki je invalid po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb; ter oseba, kateri posebna komisija prizna pravico skladno z zakonom o socialnem varstvu.

Družinski pomočnik je lahko le brezposelna oseba oziroma oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Imeti mora isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je to eden od družinskih članov. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma sorazmernega dela plačila, če dela s krajšim delovnim časom.

Postopek uveljavitve pravice do družinskega pomočnika poteka na centru za socialno delo, ki na podlagi mnenja pristojne komisije izda odločbo. Tako odloči o pravici do družinskega pomočnika vlagatelja in o primernosti predlaganega družinskega pomočnika. Družinski pomočnik mora skrbeti za invalidno osebo in najmanj enkrat letno poročati centru za socialno delo o izvajanju pomoči invalidni osebi. Center za socialno delo tudi ves čas spremlja, ali družinski pomočnik resnično invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč in s svojimi ugotovitvami seznani invalidno osebo.

(Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04 UPB; Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, Uradni list SRS; št. 84/04).

 

OBRAVNAVA STAREJŠIH

Kadar starejše osebe ne zmorejo več živeti same in poskrbeti za svojo oskrbo, navadno osebe same ali njihovi bližnji sorodniki želijo urediti namestitev v zavodu. Javni socialno varstveni zavodi zagotavljajo svojim varovancem bivanje, organizirano prehrano, potrebno pomoč in postrežbo, zdravstveno oskrbo in nego. Za ureditev zgolj domske oskrbe se osebe same obrnejo neposredno na dom starejših občanov, kjer dobijo vlogo ter uredijo vse potrebno. Na center za socialno delo pa prihajajo predvsem tisti, ki plačila domskega varstva sami ne morejo zagotoviti. Takrat center odloča o oprostitvi plačila socialno varstvene storitve.

 

POSTOPEK UGOTAVLJANJA IN ODLOČANJA O OPROSTITVI PLAČILA STORITVE INSTITUCIONALNEGA VARSTVA

Postopek vodi center za socialno delo, ki odloči od delni ali celotni oprostitvi v skladu z merili, ki jih je predpisala Vlada RS z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG). 
Merila za določanje oprostitev so odvisna od:

  • vrednosti storitve - pomeni znesek, ki ga po veljavni ceni za dogovorjeni obseg storitev zaračunava izvajalec
  • višine ugotovljenega dohodka
  • meje socialne varnosti - pomeni znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev
  • plačilne sposobnosti - pomeni znesek, ki ga je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitve
  • prispevka k plačilu - pomeni znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve na podlagi računa.


Oprostitev plačila storitve je znesek, ki ga upravičenec oziroma zavezanec glede na svojo plačilno sposobnost po merilih uredbe ne more in ni dolžan plačati.
Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom, oprostitev zavezanca pa kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca.

Na podlagi uredbe je zavezanec fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
Če prispevek upravičenca in njegovih zavezancev ne zadostuje za pokritje oskrbnih stroškov, razliko med vrednostjo storitve in prispevki upravičenca in zavezancev doplača matična občina oziroma Republika Slovenija, glede na pogoje navedene v zakonu.


Če je uporabnik lastnik nepremičnine (hiše, stanovanja, zemlje) in mu je priznana oprostitev se mu z odločbo prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino v korist občine in zaznamba se vpiše v zemljiško knjigo.


Zahtevo za oprostitev lahko upravičenec in njegovi zavezanci vložijo pri pristojnem centru za socialno delo, kjer dobijo obrazec, ki je dosegljiv tudi na naši spletni strani (glej koristne informacije/obrazci). (Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07 popr. in 114/06-ZUTPG, 57/12; Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06-ZUTPG).